O kartingu
Karting se je prvotno razvil v ZDA. Art Ingels je leta 1956 sestavil svoj prvi gokart. Najprej so gokarte uporabljali vojaški piloti, ki so si v povojnem času krajšali dolgčas. Gokarti nimajo vzmetenja, zato morajo biti šasije dovolj fleksibilne, hkrati pa morajo zagotavljati zadostno mero trdnosti. Motorji kartingov so običajno dvotaktni in štiritaktni. Dvotaktni so nekoliko močnejši in premorejo tudi do 30 konjskih moči, kar je pri teži gokarda, ki znaša cca. 150 kg, že zelo veliko. Gokarti z dvotaktnim motorjem, ki ima 100 ccm delovne prostornine lahko pospeši od 0-95 km/h v manj kot 4,5 sekunde končna hitrost pa je do 140 km/h. Gokarti s sklopko in ročnim prestavljanjem pa lahko dosežejo tudi 250 km/h. Posebnost kartinga so predpisana starost in teža za posamezni razred. V R1 (do 50 ccm) je minimalna starost 5 let, medtem ko lahko v R8 tekmujejo dirkači, ki so dopolnili vsaj 12 let in katerih teža skupaj z dirkalnikom ne presega 160kg. Tekmovalec mora biti član kluba, imeti mora urejeno nezgodno zavarovanje in opraviti zdravniški pregled v katerega je vključen tudi EKG.
V Sloveniji se je ta šport razvil na začetku šestdesetih let. Prva dirka je bila v ljubljanskih javnih skladiščih leta 1960. Med prvimi, ki so se začeli ukvarjati z to zvrstjo motošporta so bili Mirko Živec starejši, Rudi Bužga, Tone Lavrič in Jerančičevi. Ta šport pa se je še najbolj razvijal na primorskem, predvsem zaradi vpliva Italije, kjer je bila ta zvrst dirkanja poznana. Dirke so potekale v mestih oziroma v mestnih središčih in sicer v Portorožu (kar čez mestno središče), Postojni, Novi Gorici, Celju in nekaterih mestih tedanje države (Zagrebu, Buzetu, Beogradu,…). Vrhunec dirkanja je bil na začetku devedesetih let, ko se je v Portorožu zbralo tudi po 140 voznikov iz različnih koncev Evrope. Portoroška dirka je veljala za eno najzahtevnejših v Evropi, udeleževali so se je Japonci, Brazilci, Skandinavci in celo Avstralci. Tja so prihajala najboljša moštva, tudi ekipa Toni Kart, kjer je dirkal Jarno Trulli.
Nesreče: V zadnjih desetih letih ni bilo nesreče s hujšimi telesnimi poškodbami. Najbolj pogosti so pretresi možganov, zlomi rok, nog ter reber, ipd.